Dim pri varjenju & nevarne snovi
Kaj se dviga z vara in zakaj odsesavanje ni luksuz
AI generated Pri nastajajo fini delci in plini — glede na material in postopek nevaren koktajl. Od cinkove mrzlice pri pocinkanem do (VI) pri nerjavnem jeklu: kdor pozna nevarne snovi, pravilno zaščiti svoja pljuča.
Dim, ki se dviga z vara, ni neškodljiv dim — je koktajl najfinejših kovinskih delcev in plinov, ki gre neposredno v pljuča. Prav fini delci so zahrbtni: manjši kot so, globlje prodrejo v dihalne poti.
Najbolj znan predstavnik je : kdor dele vari, izhlapeva cink — v zraku reagira v fine delce cinkovega oksida. Kdor jih vdihne, nekaj ur pozneje dobi simptome, podobne gripi: mrzlica, vročina, glavobol, kovinski okus v ustih. Cinkova mrzlica običajno mine v enem do dveh dneh, a je jasen opozorilni znak, da odsesavanje ne deluje pravilno.
Glede na material se dodajo še druge nevarne snovi:
• Nerjavno jeklo: pri nastajajo dimi, ki vsebujejo in , med njimi (VI) spojine, ki so razvrščene kot rakotvorne.
• Stari premazi: temeljne barve in laki, ki vsebujejo svinec, cink ali kadmij, izhlapevajo v strupene pare — pred jih je treba obvezno odstraniti.
• Olja, masti, čistila: zgorijo v dražeče in deloma strupene razgradne produkte.
Zato je vrstni red vedno enak:
1. Izogibaj se viru: premaze, rjo in mast odstrani prej — česar ni, ne more izhlapeti.
2. Odsesavanje: odsesavanje neposredno pri varu (odsesovalni gorilnik, odsesovalna roka) ujame dim tam, kjer nastane.
3. Prezračevanje: v zaprtih prostorih poskrbi za izmenjavo zraka.
4. Dihalna zaščita: kjer odsesavanje ne zadošča, sodi zraven ustrezna dihalna maska (filtrirni delec, po potrebi z aktivnim ogljem).
Mejne vrednosti na delovnem mestu so določene v uredbi o nevarnih snoveh in tehničnih pravilih za nevarne snovi — niso priporočilo, ampak predpis. Kdor vari vsak dan, svojih pljuč ne zaščiti nekoč, ampak od prvega .