Torijeve elektrode in radioaktiven prah
Zakaj rdeče in oranžne volframove elektrode skrivajo tiho nevarnost — in varna alternativa
AI generated Rdeče (2 %) in oranžne (4 %) volframove elektrode so dopirane s torijem — imajo odlično življenjsko dobo, so pa radioaktivne in strupene. Pri brušenju nastaja radioaktiven prah. Cerijeve in lantanove elektrode naredijo enako, le brez nevarnosti.
Med obstaja vrsta, ki je bila dolgo časa zelo priljubljena, danes pa jo gledamo vse bolj kritično: elektrode. Prepoznaš jih po barvi — rdeča (2 % torija) in oranžna (4 % torija).
Razlog za njihovo priljubljenost: torij daje elektrodi odlično življenjsko dobo, zelo stabilen in visoko tokovno obremenljivost. Dolgo časa so bile standard za enosmerno .
Cena za to je resna: torij je radioaktiven in strupen. Torijev oksid v elektrodi je alfa-sevalec. Sevanje samo sicer skoraj ne prodre v telo (alfa-sevanje že koža zadrži) — prava nevarnost nastane pri brušenju. Prah, ki nastane pri brušenju konice elektrode, vsebuje drobne delce torijevega oksida. Če jih vdihneš ali pogoltneš, se radioaktivni delci usedejo v telo in tkivo trajno obsevajo od znotraj — resnično dolgoročno tveganje.
Povrhu se kontaminiran brusni prah nabira v brusilniku in okolici ter ga je treba odlagati kot posebne odpadke. Vse skupaj je pripeljalo do tega, da so torirane elektrode v večini obratov že izločili.
Dobra novica: za praktično vsak namen uporabe obstaja neradioaktivna alternativa s primerljivo zmogljivostjo:
• : Moderni univerzalec — dober vžig tudi pri nizkih tokovih, za AC in DC.
• : Zelo dober vžig in visoka obremenljivost — običajna zamenjava za torij na področju DC.
• : Za AC na aluminiju z zelo stabilno konico.
(barvna koda po ISO 6848) ti na prvi pogled povedo, kaj držiš v roki — vredno jih je poznati.
Za prakso: kdor še uporablja torirane elektrode, pri brušenju nujno potrebuje odsesavanje ali zaščito dihal in mora prah odlagati ločeno. Kdor kupuje na novo, naj takoj poseže po ceriju ali lantanu — enak zvarni šiv, manj tveganja.