Jekla za tlačne livne forme
v najtežji uporabi: tekoča kovina pod tlakom
AI generated Tlačne livne forme doživljajo najsurovejši toplotni šok v orodjarstvu: aluminij nad 600 °C pod visokim tlakom, nato hlajenje — cikel za ciklom. Za to je potrebno z maksimalno vročo trdnostjo. Pri šteje vsaka podrobnost.
je najtežji primer uporabe za . Tu se tekoča kovina — aluminij, cink ali magnezij — pod visokim tlakom stisne v jekleno formo, kjer v delčku sekunde strdi. Forma je pri tem pod obremenitvijo, ki je ne pozna nobeno drugo orodje: vroča kovina, visok tlak, hitro ohlajanje — in to tisočkrat zapored.
Posledica tega stalnega toplotnega šoka so : drobne mrežaste razpoke na površini forme, ki nastanejo, ker se površina v ritmu ciklov vedno znova širi in krči. Nekoč material poči. Zato tlačna livna forma potrebuje z visoko , dobro vročo žilavostjo in odpornostjo proti tej izmenični obremenitvi.
Standardna materiala sta (X37CrMoV5-1) in (X40CrMoV5-1). Obe sta CrMoV-jekli za delo v vročem, ki ostaneta trdni tudi pri 600 °C. Za najvišje zahteve — velike aluminijeve forme z ekstremno obremenitvijo s toplotnimi razpokami — je tu (X38CrMoV5-3) s še višjo vročo trdnostjo. je vsestranski: stoji tudi v — a tam s povsem drugimi zahtevami za dodajni material.
Pomembno je ločiti dva postopka: vliva nizko talilne zlitine, kot je cink (okoli 400–450 °C), pa aluminij in magnezij pri okoli 650 °C. Aluminijeva forma v hladnokomornem postopku je toplotno najsurovejši primer — prav tam nastane največ toplotnih razpok.
Pri tlačne livne forme gre vedno za isto: ohraniti vročo trdnost. Mesto popravila mora spet postati tako vroče trdno kot , sicer bo ob naslednjem ciklu spet počilo. Zato: variti vroče, dodajni material po strukturi, takoj popustiti.