Poboljšani konstrukcijski jekli
16MnCr5 & Co.: mehko jedro, trda lupina
AI generated Poboljšani konstrukcijski jekli imajo nizko vsebnost ogljika in se naogljičijo ter kalijo šele po oblikovanju. Tako nastane žilavo jedro z površino – idealno za zobnike in gredi. Pri šteje stanje: mehko dobro varivo, kaljeno tvegano.
Vezni jekli rešujejo klasičen problem: zobnik mora biti zunaj trd in , znotraj pa žilav, da se pod udarcem ne zlomi. Trik se imenuje . Jeklo ima na začetku malo (0,1–0,25 %) – mehko in žilavo. Po oblikovanju površino v peči, ki oddaja , »naogljičimo«: difundira v robno plast. Nato sledi – bogat rob postane trd kot steklo, revno jedro ostane žilavo.
Tipični predstavniki: , in . in mangan izboljšata , dodatno še . Rezultat merimo z – globino, do katere sega trda plast. Celoten postopek se imenuje , kaljena površina pa nastane z .
Za tebe kot varilca je odločilno, v kakšnem stanju je jeklo. V mehkem izhodiščnem stanju (neobdelano) se vari skoraj tako preprosto kot konstrukcijsko jeklo – nizka vsebnost ogljika ga naredi dobro varjivega. Povsem drugače, če je del že naogljično kaljen: trda robna plast z visoko vsebnostjo ogljika na robu pri tvori krhki in poči. Var tudi nepovratno uniči naogljičeno plast.
Pravilo je zato: naogljično kaljenih delov se načeloma ne vari. Če je treba, potem samo s , ustreznim dodatnim materialom in zavedanjem, da se kaljena plast na varu izgubi. Po je treba del ponovno in kaliti, če naj dobi nazaj svojo .