Magnezij in magnezijeve zlitine

Magnezij je prvak med lahkimi konstrukcijskimi materiali: s 1,7 g/cm³ je le dve tretjini tako težek kot aluminij in četrtino kot jeklo. Najdeš ga v ohišjih menjalnikov, volanih, ohišjih prenosnikov in letalskih delih – povsod tam, kjer šteje vsak gram. Običajne zlitine so AZ31 (preoblikovalna zlitina) in AZ91 (lito zlitina), A pomeni aluminij, Z pa cink.

Ampak magnezij ima lastnost, ki pri vse preglasi: Gori. Magnezijev prah in ostružki se vnamejo pri nekaj sto stopinjah, tekoči magnezij pa lahko pri zagori. Požar je izjemno vroč in ga z vodo ne moreš pogasiti – voda se ob gorečem magneziju razgradi in dostavi celo več kisika. Gasiti smeš samo s suhim prahom (D-prah) ali suhim peskom. Zato pri varjenju magnezija velja: delovno mesto brez ostružkov in prahu, gasilni aparat pri roki, nikoli v stik z vodo.

Tehnično se magnezij obnaša podobno kot aluminij, le bolj občutljiv je.

Test s pilo: je to res magnezij?

Magnezij in aluminij sta si tako podobna, da ju zamenjaš – oba srebrnkasta, oba lahka. Preden na neznanem delu prižgeš gorilnik, naredi test s pilo: s pilo postrgaj nekaj ostružkov in jih približaj plamenu. Magnezijevi ostružki se takoj vnamejo in gorijo bleščeče belo, aluminijevi ne. Ko enkrat veš, da je magnezij, veljajo protipožarna pravila brez izjem – nič vode, samo D-prah ali suh pesek. je treba pred temeljito odstraniti, sicer dobiš vključke in v šivu. pri - tudi tu pomaga razbiti oksidno kožo. Vari se z izmeničnim tokom TIG in argonom kot , pri debelih delih tudi MIG. Nagnjenost k je pri nekaterih litih zlitinah izrazita – pravi in čisti spoji jih držijo v mejah.

Kot pri aluminiju velja: magnezij se močno razteza in je nagnjen k . Tanka pločevina se točkasto vari, vpne in vari z majhnim vnosom toplote.