Pulvermetallurška jekla (PM)
Zgrajeno iz prahu namesto taljeno: enakomerna mikrostruktura, brez , več
AI generated Pulvermetallurška jekla se ne talijo, ampak se stisnejo iz kovinskega prahu in toplotno utrdijo. Tako nastane fina, enakomerna mikrostruktura s fino porazdeljenimi karbidi – pri enaki so pogosto žilavejša od taljenih jekel. Pri pa se obnašajo kot visoko legirana .
Pri navadnem jeklu zliješ talino v kokilo in jo pustiš, da se počasi strdi. Ravno pri tem nastane problem, ki se mu metalurgija prahov izogne: . Pri počasnem strjevanju se legirni elementi – predvsem in tvorci karbidov – selijo in se neenakomerno kopičijo. Nastanejo groba karbidna gnezda, lastnosti pa se od mesta do mesta spreminjajo.
(PM) gre po obratni poti. Jeklo se ne uliva v blok, ampak se razprši v fin prah – vsako prašno zrno se pri tem skoraj v trenutku strdi. Prah se nato nasuje v kalup in se pod visokim tlakom in toploto utrdi, največkrat s ali s . Ker se vsako zrno strdi bliskovito, talina nima časa za segregacijo. Rezultat je mikrostruktura, ki je povsod enaka: fini, enakomerno porazdeljeni karbidi namesto grobih gnezd.
In ravno to je bistvo PM-jekel: pri enaki so žilavejša in bolj enakomerna v obnašanju. Taljeno jeklo z veliko ali tvori grobe karbide, ki delujejo kot predvidene prelomne točke. PM-jeklo enake karbide fino porazdeli po mikrostrukturi – ostane, pa se občutno poveča. Zato so PM-jekla povsod tam, kjer mora biti orodje hkrati trdo in udarno žilavo: v prebijalih in škarjah, rezkarjih, svedrih, kalupih za plastiko in dobrih nožih.
Ločimo dve glavni družini. Pulvermetallurški hitrorezni jekli – na primer in – ohranijo rezilo tudi pri rdečem žaru in pri izkoristijo . Pulvermetallurški – na primer CPM 3V ali Vanadis 30 – združujejo visoko z izjemno za udarne in strižne obremenitve. Obe družini sta tesno povezani s klasičnimi , le da sta izdelani pulvermetallurško.
Pri moraš biti iskren: PM-jekla spadajo med najtežje primere varjenja sploh. Razlog je v . Tam se mikrostruktura sicer ne stali, se pa tako segreje, da se fino porazdeljeni karbidi zgrudijo in ponovno združijo – ravno prednost, zaradi katere si PM-jeklo kupil, finozrnatost, se tam izgubi. Povrhu je sintrana ali HIP-zgoščena mikrostruktura občutljiva na hitro segrevanje in ohlajanje pri . Posledica sta velika nevarnost razpok in TVC, ki je precej mehkejša ali bolj krhka od . Popravljalno varjenje na PM-orodjih je zato vedno tveganje – pogosto je zamenjava dela bolj poštena rešitev.