Protiobrabna in oklepna jekla
Armox, Dillidur in Hadfield: trdi za udarce, občutljivi pri
AI generated Protiobrabna jekla, kot je Dillidur, in oklepna jekla, kot je Armox, so zasnovana za maksimalno in . Hadfieldovo manganovo jeklo se pod udarci celo samo utrdi. Pri vsaka vrsta zahteva svoje strogo vodenje toplote.
Ta jekla imajo samo eno nalogo: zdržati. Protiobrabna jekla, kot je Dillidur (400–600 HB), se upirajo obrabi in udarcem kamnov v bagrih, mlinih in nasipih. Oklepna jekla, kot je Armox (370–600T), zdržijo obstreljevanje. In Hadfieldovo manganovo jeklo je čisto svoja kategorija: v dobavljenem stanju je žilavo in mehko, a pod udarci in pritiskom svojo površino samo utrdi – ga naredi za material za čeljusti drobilnikov, kretnice in zobe bagrov.
Cena za to : visoke vsebnosti legitimih elementov in visok ov ekvivalent. Protiobrabna in oklepna jekla imajo CEV daleč nad 0,5 – pri v takoj tvorijo trd, nagnjen k razpokam . Umetnost je obvladati prav to področje.
Vsaka vrsta zahteva svojo strategijo. Protiobrabna jekla (Dillidur) variš z mehkomartenzitnim, malo legitimim dodatnim materialom in kontroliranim predgrevanjem – var sme biti mehkejši od , to prevzame napetosti. Oklepna jekla (Armox) zahtevajo nizek vnos toplote, saj preveč vročine uniči njihovo zaščitno delovanje – balistične lastnosti so odvisne od strukture. Hadfieldovo manganovo jeklo je posebnež: NE sme se predgrevati in NE variti vroče, sicer se izločijo karbidi in jeklo postane krhko. Tu velja: variti hladno, majhni sloji, obdelovanec hladiti – po potrebi vmes hladiti z vodo.
Skupno vsem: var je skoraj vedno najmehkejše mesto v sistemu. To je namerno – duktilen var ujame , namesto da bi počil.