Cink in cinkove zlitine — Nauk o materialih

Cink v vsakdanjem varjenju skoraj nikoli ne srečaš kot sestavni del, zato pa toliko pogosteje kot prevleko. ščiti jeklo pred rjo – cink se pri tem žrtvuje sam, korodira namesto jekla (katodna zaščita). Poleg tega obstaja tlačni liv cinka (zlitine Zamak) za vratna okovja, okrasne letvice in majhne ulitke.

Prava tema zate je pocinkanega jekla. Vrelišče cinka je pri 907 °C – daleč pod temperaturo varjenja. Ko z zadeneš cinkovo plast, cink v trenutku izpari. To ima dve neprijetni posledici. Prvič: cinkova para, ki se dviga, trga luknje v tekočo talino in pušča ter brizge. Drugič, in veliko pomembneje za tvoje zdravje: če vdihneš bel dim cinkovega oksida, dobiš cinkovo mrzlico – napade mrzlice podobne gripi s vročino, kašljem in slabostjo, ki se pojavijo ure pozneje in trajajo en do dva dni. Redko je trajno nevarna, ampak zanesljivo te podre.

Zato zlato pravilo pri pocinkanega jekla: Cinkovo plast na mestu vara prej odstrani. Z brušenjem ali s sežiganjem – ampak pri sežiganju še toliko bolj odsesavaj, ker prav pri tem nastaja strupen dim. Druga možnost je varjenje z mirnim vodenjem oboka in močnim odsesavanjem neposredno na gorilniku.

Tlačni liv cinka sam po sebi se skoraj ne vari, ampak se večinoma – nizka temperatura tališča cinka (419 °C) naredi spajkanje prvo izbiro. Tudi pri spajkanju velja: topilo in odsesavanje, ker je cinkov dim povsod ista težava.

Moderna alternativa: MIG-spajkanje

Pri pocinkanem karoserijskem plehu se je uveljavila elegantnejša metoda: MIG-spajkanje z bakreno-silicijevim drotom (CuSi3). gori tako hladno, da cink ne izpari — drot se stopi, cink ostane kot zaščitna plast, in dobiš čisto, protikorozijsko zaščiteno spoj brez tveganja cinkove mrzlice. Caka pa: to je spajkani spoj, ne var, — zdrži manj natezanja kot pravo varjenje. Za nosilne spoje torej ostane le: cink prej odstrani, odsesavaj, vari, in var nato spet zaščiti s cinkovim sprejem.