Izgorevanje
Izgorevanje je izguba legirnih elementov iz varilne kopeli zaradi izhlapevanja ali oksidacije v obloku. Zaradi tega zvarni spoj postane revnejši z legirnimi elementi in izgubi trdnost, žilavost ali korozijsko odpornost. Varilec mora to izgubo nadomestiti z ustreznimi dodajnimi materiali ali zaščitnimi ukrepi.
Fizikalno-kemični mehanizem delovanja
V obloku vladajo temperature nad 3000 stopinj Celzija. Legirni elementi z nizkim vreliščem izhlapijo. To so na primer mangan (vrelišče 2061 stopinj Celzija) in cink (907 stopinj Celzija). Drugi elementi, kot sta titan ali aluminij, reagirajo s kisikom iz zraka ali iz oksidov. Tvorijo okside, ki priplavajo kot žlindra ali se sprostijo kot dim. Zaradi tega se delež teh elementov v staljeni kovini zmanjša.
Metalurški pomen in tveganja pri varjenju
Izguba legirnih elementov spremeni lastnosti vara. Manj mangana in silicija pomeni slabšo dezoksidacijo in manjšo trdnost. Manj kroma pomeni manjšo odpornost proti koroziji. Jeklo lahko postane mehkejše ali izgubi žilavost. Posledice so lahko pore, razpoke in nezadostne mehanske vrednosti. Še posebej kritično je izgorevanje pri visoko legiranih jeklih.
Delavniška praksa in navodila za ukrepanje
Izberi dodajni material z višjo vsebnostjo legirnih elementov kot osnovni material. Tako izravnaš izgorevanje. Primer: pri MAG varjenju lahko izgorevanje mangana znaša od 10 do 20 odstotkov. Zato uporabi varilno žico z ustrezno višjo vsebnostjo mangana. Pazi na pravilno sestavo zaščitnega plina. Preveč aktivnega plina, kot je CO2, poveča oksidacijo. Delaj s kratkim oblokom ali impulzno tehniko. To zmanjša pregrevanje taline. Elektrode z bazičnim ovojem bolje zaščitijo var pred oksidacijo.