Varilski in metalurški slovar

Izgorevanje je izguba legirnih elementov iz varilne kopeli zaradi izhlapevanja ali oksidacije v obloku. Zaradi tega zvarni spoj postane revnejši z legirnimi elementi in izgubi trdnost, žilavost ali korozijsko odpornost. Varilec mora to izgubo nadomestiti z ustreznimi dodajnimi materiali ali zaščitnimi ukrepi.

Pobijanje pomeni, da takoj po varjenju obdeluješ še topel var s krogličnim ali koničastim kladivom. Pobijanje raztegne var in razgradi krčne napetosti, ki bi sicer povzročile razpoko – najpomembnejša zaščita pri materialih, nagnjenih k razpokam, kot sta jeklo za hladno delo in lito železo.

Časovni padec temperature na časovno enoto med toplotno obdelavo, ki odločilno določa nastalo mikrostrukturo in trdoto. Nadzoruje difuzijske procese med faznim prehodom.

Hladilni medij je tekočina ali plin za ciljno odvajanje toplote pri kaljenju. Njegov koeficient toplotne prestopnosti določa dosegljivo trdoto.

Čas ohlajanja je čas, v katerem se varivo ohladi z visoke temperature (npr. 800 °C) na nižjo vrednost (npr. 500 °C). Vpliva na nastanek trdote in fazno sestavo jekla.

Pomembna toplotna karakteristika za fazo ohlajanja z 500 °C na 300 °C, ki se uporablja predvsem pri ocenjevanju nagnjenosti k krušenju visokotrdnih drobnozrnatih konstrukcijskih jekel.

Čas, ki ga var in njegova toplotno vplivana cona potrebujeta, da se ohladita z 800 °C na 500 °C. Ta parameter je odločilen za nastavitev mikrostrukture in preprečevanje neželenih faznih tvorb.

Osrednji varilnometalurški parameter, ki opisuje čas, potreben, da varjena zveza preide kritično temperaturno območje faznih premen. Odločilno določa nastalo mikrostrukturo v toplotno vplivani coni.

Napaka zaradi odklona se pojavi pri preizkusu trdote, ko se ogrodje preizkuševalnega stroja ali vpenjalna naprava elastično deformira. To vodi do napačnih merilnih vrednosti, ki jih je treba popraviti.

Uradni dokument proizvajalca, ki potrjuje, da dobavljeni obdelovanec ustreza posebnim zahtevam naročila in veljavnim standardom.

Masni pretok abraziva pove, koliko brusiva se dovaja na časovno enoto pri rezanju z vodnim curkom. Določa učinkovitost odvzema materiala in obrabo orodja.

Trdi mineralni delci, večinoma iz almandin granata, ki se dodajajo visokotlačnemu vodnemu curku, da se kinetična rezalna zmogljivost drastično poveča pri težko obdelovalnih ali debelih materialih. Velikost delcev pri tem vpliva na kakovost površine.

Naprava za natančno doziranje trdih delcev v vodni curek. Količina delcev vpliva na učinkovitost odnašanja in kakovost površine pri rezanju.

Hitrost doziranja abraziva pove, koliko abraziva se na minuto dovaja v vodni curek. Optimalna hitrost doziranja poveča zmogljivost rezanja in podaljša življenjsko dobo orodja.

Natančen nadzor dovajanja granata v vodni curek pri visokohitrostnem rezanju. Pomembno za učinkovitost in rezultat.

Oblika, robovi in trdota delcev pri rezanju z vodnim curkom. Ostri delci izboljšajo rezalne robove in erozijsko zmogljivost.

Abrazivna šoba: trdokovinski ali safirni nastavek, ki pospeši in usmeri mešanico vode in abraziva. Poveča zmogljivost rezanja.

Največja debelina materiala, ki jo lahko z določenim abrazivnim vodnim curkom pri dani hitrosti podajanja razrežemo brez emulgiranja. Povečuje se s tlakom in koncentracijo delcev.

Preizkus odtrganja preverja oprijemljivost plasti ali prevlek na materialu. Definirana sila deluje pravokotno na površino, da loči material.

Premični, cevasti ali pokrovasti del odsesovalne naprave za prilagodljivo vodenje lovilnega lijaka blizu mesta varjenja. Zgibne konstrukcije omogočajo gladko pozicioniranje.

Premični lovilni element za varilni dim, ki z mehansko preusmeritvijo prestreže žareče delce pred vstopom v cevni sistem ali filter. To zmanjša tveganje požara v filtrirni napravi.

Odsesovalni varilni šotor je mobilen, zaprt sistem za zajemanje škodljivih snovi med popravili na prostem ali v velikih halah.

Talilna zmogljivost pove, koliko dodatnega materiala se v časovni enoti vnese v varilno kopel. Vpliva na ekonomičnost in kakovost vara.

Občutljivost na kaljenje opisuje, kako močno se mehanske lastnosti jekla poslabšajo pri počasnem ohlajanju.

Hitro ohlajanje segretega sestavnega dela v mediju, kot so voda, olje ali plin, da se doseže povečanje trdote s preobrazbo strukture.

Hitrost kaljenja je toplotni gradient med procesom ohlajanja od temperature avstenitizacije. Prekoračiti mora kritično hitrost ohlajanja, da se izogneš nezaželenim vmesnim strukturam.

Potek lastnih napetosti, ki nastanejo v sestavnem delu zaradi neenakomerne hitrosti ohlajanja in martenzitnih transformacij. Tlačne lastne napetosti na površini pri tem znatno povečajo dinamično trajno vzdržljivost.

Intenzivnost kaljenja pove, kako hitro hladilni medij odvaja toploto. Vpliva na strukturo in mehanske lastnosti vara.

Nadzor intenzivnosti kaljenja uravnava koeficient toplotne prehodnosti kalilnega sredstva, da se globina utrjevanja natančno ohrani in preprečijo razpoke.

Kalilni medij je hladilno sredstvo, ki poveča hitrost odvajanja toplote na površini obdelovanca in tako prepreči utrjevanje strukture.

Sredstva za gašenje so tekoči ali plinasti mediji, ki hitro odvajajo toploto in preprečujejo hladne razpoke. Izboljšajo trdnost zvara in zmanjšajo poroznost.

Obstojnost kalilnega olja proti staranju: olje ostane stabilno pri toploti in oksidaciji, kar zagotavlja stalno hlajenje med varjenjem.

Razpoke zaradi gašenja so ločilna porušitev strukture, ki nastane zaradi ekstremnih toplotnih napetosti in tvorbe martenzita med ohlajanjem.

Kalilna ostrina je parameter, ki meri sposobnost prenosa toplote kalilnega medija in vpliva na hitrost ohlajanja na površini obdelovanca.

Časovno odvisno zniževanje temperature obdelovanca v kalilnem mediju, razdeljeno na fazo parnega filma, fazo vrenja in konvekcijo. Natančna nastavitev preprečuje nedovoljene težnje k utrjevanju ali nastanek razpok.

Absolutni preizkusni head je vrtinčni senzor z eno samo aktivno tuljavo, ki meri absolutne spremembe prevodnosti ali geometrije glede na interni referenčni standard.

Absolutna sonda je vrtinčna sonda z eno samo aktivno tuljavo, ki zazna absolutne spremembe lastnosti materiala ali geometrije.

Absolutna vrtinčna preizkusna sonda meri elektromagnetno polje preizkušanca z eno samo merilno tuljavo in daje absolutne vrednosti prevodnosti ali debeline sloja. Odziva se na globalne spremembe polja.

Absolutna vrtinčna sonda meri absolutno vrednost magnetnega pretoka skozi merilno tuljavo, da določi lastnosti materiala in spremembe materiala.

AC-Balanceregelung uravnava razmerje med fazo plus in minus pola pri izmeničnem TIG varjenju aluminija. Poskrbi za ravnovesje med čiščenjem oksidne plasti in vžigom v obdelovanec, kar izboljša kakovost vara.

Iglasta feritna struktura, ki v varu najraje kali na mikroskopskih vključkih. Znatno izboljša žilavost zvarov pri nizkih temperaturah.

Katodno razbijanje težko taljive oksidne plasti na aluminiju s polvalom plus pola pri izmeničnem TIG varjenju.

Dinamično uravnava tok, napetost ali podajanje med varjenjem, da prepreči preboje pri spremenjeni geometriji reže in zagotovi konstantno penetracijo korena.

Prilagodljivo vodenje procesa med postopkom prilagaja varilne parametre, kot sta jakost toka ali hitrost podajanja, spremenjenim meram reže, da zagotovi konstantno razmerje pretalitve.

Prilagodljivo vodenje robotske poti prilagaja gibanje robota v realnem času, da kompenzira učinke toplotnega krčenja pri varu. To zagotavlja enakomerno kakovost vara ne glede na spreminjajoče se mere reže.

Napetost in jakost toka med varjenjem se nenehno prilagajata spremenjenim meram reže ali razmeram toplotne kopeli, da se preprečita preboj in nepopolno prevarjenje.

Krmilni sistem, ki med varjenjem prilagaja tok, napetost ali hitrost podajanja, da zagotovi konstantno kakovost vara pri spreminjajočih se merah reže.

Samodejno prilagajanje širine in frekvence nihanja varilnega gorilnika spreminjajoči se širini reže. Zagotavlja popoln zajem bokov.

Aditivna modifikacija površinske hrapavosti izboljša površinsko hrapavost z mikroskopskimi procesi, da olajša drsenje varilnih materialov in zmanjša nastajanje por. To vodi do močnejših zvarov.

Aditivno izdelane mrežne strukture so periodične, porozne celične geometrije z visoko specifično togostjo in majhno maso. Izdelane so s postopki aditivne proizvodnje, kot sta SLS ali SLA.