Talilna zmogljivost
Talilna zmogljivost pove, koliko dodatnega materiala se v časovni enoti vnese v varilno kopel. Vpliva na ekonomičnost in kakovost vara.
Fizikalno-kemijski mehanizem delovanja
Dodajni material, na primer silicij ali titan, se v talino dovaja v obliki masnega toka. Ti dodatki se vnašajo, da vplivajo na določene lastnosti mikrostrukture, kot sta trdnost ali žilavost.
Metalurški pomen in tveganja pri varjenju
Premajhen dotok dodajnega materiala lahko povzroči, da se ta ne vnese v varilno kopel v zadostni meri in njegovi želeni učinki niso v celoti izpolnjeni. To lahko privede do nezadostne dezoksidacije ali slabših mehanskih lastnosti vara. Prevelik dotok pa lahko povzroči prekomerno doziranje, kar lahko vodi v fazne preobrazbe ali močno izgubo ogljika v varu, kar posledično zmanjša mehanske lastnosti in lahko povzroči razpoke.
Delavniška praksa in navodila za ukrepanje
Dotok dodajnega materiala je treba nastaviti tako, da ta ostane v optimalnem koncentracijskem območju v varilni kopeli. To pomeni, da je treba količino vnosa na časovno enoto (npr. kg/h) natančno nadzorovati in se je držati. Za silicij je tipično območje običajno med 0,1% in 0,5% varilnega metala. Pri titanu ali drugih dodatkih se optimalno območje lahko razlikuje in ga je treba določiti glede na posebne zahteve in uporabljeno kovino.