Ekvivalentno razmerje niklja
Ekvivalentno razmerje niklja je matematični kazalnik, ki kvantificira učinkovitost avstenitotvornih legirnih elementov v primerjavi z nikljem. Uporablja se za določanje fazne stabilnosti v visoko legiranih jeklih.
Fizikalno-kemijski mehanizem delovanja
Ekvivalentno razmerje niklja (EN) je indeks, ki podaja učinkovitost elementov, ki tvorijo avstenit, kot so kobalt, molibden in krom, v primerjavi z nikljem. Izračuna se tako, da se količine teh elementov seštejejo z njihovimi masnimi razmerji glede na referenčno vrednost (v tem primeru nikelj).
Metalurški pomen in tveganja pri varjenju
EN vpliva na stabilnost faz in mikrostrukturo jekla. Visoka vrednost EN vodi do večje tvorbe avstenita, kar poveča trajnost in žilavost, a zmanjša trdoto. Nizka vrednost EN lahko povzroči nastanek ferita in martenzita, kar poveča trdoto, a zmanjša žilavost in obdelovalnost.
Delavniška praksa in navodila za ukrepanje
Pri varjenju visoko legiranih jekel z visoko vrednostjo EN je pomembno zagotoviti počasno hlajenje (t8/5 > 25 s), da se spodbudi tvorba avstenita. Pri nižji vrednosti EN je treba čas hlajenja skrajšati (t8/5 < 5 s), da se doseže zadostna trdota. Natančen čas hlajenja je odvisen od specifične zlitine in želenih lastnosti.