Delež kisika v aktivnem plinu
Delež kisika v aktivnem plinu določa omakanje in tečenje taline. 1–8 % O₂ izboljšajo površino vara in stabilizirajo oblok. Preveč kisika oksidira legirne elemente, povzroči oksidne vključke in naredi var krhek.
Fizikalno-kemijski mehanizem delovanja
Kisik je površinsko aktiven: znižuje površinsko napetost tekočega jekla. Zato se talina bolje omoči in teče bolj plitvo. Oblok gori mirneje, prehod kapljic je drobnejši. Hkrati kisik reagira z železom, manganom in silicijem v okside. Ti oksidi splavajo kot žlindra ali ostanejo kot vključki v strukturi. Odvečni kisik lahko reagira z ogljikom v plin CO in povzroči pore.
Metalurški pomen in tveganja pri varjenju
Premalo kisika (pod 1 %) povzroči slabo omočenje, veliko brizganja in nemiren oblok. Preveč kisika (nad 8 %) oksidira legirne elemente, kot sta mangan in silicij. Zvar izgubi žilavost, postane krhek in je nagnjen k poram in vročim razpokam. Varek kaže močne barve popuščanja in mehanske vrednosti padejo.
Delavniška praksa in navodila za delo
Za nelegirana in nizkolegirana jekla so običajni deleži kisika 2–5 % v mešanici argona in CO₂. Pri debelejših pločevinah ali pri pršenju obloka lahko delež naraste do 8 %. Uporabljaj dodajne materiale z zadostnimi sredstvi za dezoksidacijo (Mn, Si). Preveri sestavo plina z merilnikom pretoka in nikoli ne mešaj sam. Ne presezi 8 % O₂, ker sicer udarna žilavost močno pade. Za visokolegirana jekla, kot je CrNi, je delež O₂ največ 2 % ali pa se uporabi čisti argon s CO₂.