Kemična pasivacija
Kemična pasivacija odstrani prosto železo s površine in pospeši tvorbo oksidne plasti, kar ustvari homogeno zaščitno plast proti koroziji. To preprečuje razpoke in nastanek por.
Fizikalno-kemijski mehanizem delovanja
Kemična pasivacija je postopek, pri katerem se prosto železo na površini kovine s kemično reakcijo s kisikom ali drugimi oksidanti pretvori v železov sulfat (FeSO4). Ta postopek tvori tanko, homogeno oksidno plast na površini, ki preprečuje stik med železom in nadaljnjimi korozijskimi snovmi.
Metalurški pomen in tveganja pri varjenju
Pasivacija poveča žilavost in odpornost proti razpokam varilnega mesta. Preprečuje, da bi prosto železo reagiralo s kisikom in tvorilo korozijsko plast, kar lahko privede do razpok in por. Nepopolna ali napačna pasivacija pa lahko povzroči neenakomerno tvorbo oksidne plasti, kar spet vodi v lokalne korozijske napade in poškodbe.
Delavniška praksa in navodila za ukrepanje
Za zagotovitev učinkovite kemične pasivacije je treba izvesti naslednje ukrepe:
• Pred varjenjem uporabi ustrezno sredstvo za razoksidacijo, da odstraniš prosto železo s površine.
• Po varjenju ohrani varilno mesto v okolju z nizko vsebnostjo kisika ali pod zaščitnim pokrovom, da pospešiš hitro tvorbo oksidne plasti.
• Nadzoruj temperaturo in čas ohlajanja, da zagotoviš enakomerno pasivacijo. Prehitro ohlajanje lahko povzroči, da se oksidna plast ne tvori v celoti.