afiniteta kroma
Afiniteta kroma opisuje močno vezavo kroma na kisik in ogljik. To vodi do stabilnih oksidnih plasti na površini in tvorbe karbidov v notranjosti, kar poveča trdoto in odpornost proti koroziji.
Fizikalno-kemični mehanizem delovanja
Krom ima veliko afiniteto do kisika in ogljika. V normalnih okoliščinah tvori tanko, stabilizirano oksidno plast na površini, ki preprečuje korozijo. V notranjosti materiala krom reagira z ogljikom in tvori karbide, ki povečajo trdoto.
Metalurški pomen in tveganja pri varjenju
Velika afiniteta kroma lahko povzroči težave, če material ni pravilno zvarjen. Pri prehitrem ohlajanju nastane steklasto trdi martenzit, kar poveča trdoto, a zmanjša upogibno trdnost. Pri prepočasnem hlajenju nastane groba zrnata struktura, kar zmanjša žilavost in sposobnost hitrosti deformacije. Poleg tega lahko korozija vztraja ali se celo poslabša, če se oksidna plast ne oblikuje v celoti.
Delavniška praksa in navodila za ukrepanje
Da bi optimalno izkoristili afiniteto kroma, je pomembno, da material pri varjenju obdelujete v zaščitenem okolju ali pod zaščitnim plinom (kot je Ar). Hlajenje mora biti nadzorovano: prehitro hlajenje lahko privede do steklasto trdega martenzita (t8/5 < 5 s), medtem ko prepočasno hlajenje povzroči grobo zrnato strukturo in zmanjšano žilavost (t8/5 > 25 s). Zvar je treba po postopku dobro očistiti, da zagotovite, da korozija ne vztraja.