Zaščitni sloj kromatiranja
Zaščitni sloj kromatiranja nastane na površinah cinka ali aluminija s kemično konverzijo. Ščiti pred korozijo in izboljša oprijem za organske premaze.
Fizikalno-kemijski mehanizem delovanja
Zaščitni sloj kromatiranja nastane s kemično reakcijo med kovino (cink ali aluminij) in okoljem, v katerem sta prisotna kisik in voda. To vodi do tvorbe stabilnega oksida s povečano trdnostjo in odpornostjo proti koroziji.
Metalurški pomen in tveganja pri varjenju
Zaščitni sloj ščiti kovino pred onesnaženjem iz okolja in korozijo. Izboljša tudi oprijem za poznejše premaze, kot so laki ali barve. Če ti sloji manjkajo ali se poškodujejo, lahko pride do težav z obrabo in krajše življenjske dobe.
Delavniška praksa in navodila za ukrepanje
Pred nanosom premaza je treba zaščitni sloj kromatiranja skrbno očistiti. To lahko storimo s kemičnimi čistili ali mehanskim poliranjem. Temperaturo in čas postopkov premazovanja je treba natančno upoštevati, da zagotovimo homogeno tvorbo sloja.