Difuzijski vodik
Delež vodika v strjeni strukturi, ki se lahko prosto giblje skozi kristalno mrežo. Naseli se na napakah in lahko povzroči zakasnelene razpoke v zvarih.
Vodik je pri varjenju klasičen problem. Prihaja iz vlage, rje ali umazanije v obloku in nato potuje v tekočo varilno kopel. Ko se kovina strdi, vodik ne more več ven in pozneje raztrga strukturo – pogosto šele po urah ali dneh. Temu se reče hladne razpoke in so posebno zahrbtne, ker jih ne vidiš takoj.
Da se temu izogneš, velja preprosto pravilo: vodika sploh ne spusti noter. Elektrode morajo biti suhe in po predpisih ponovno posušene. Mesto zvara mora biti čisto – torej rja, barva, olje in vlaga stran. Pri kritičnih jeklih pomaga predgretje, nato pa zvara ne smeš prepustiti prehitremu ohlajanju. Če delaš z visokotrdnimi jekli, raje uporabi dodatne materiale z nizko vsebnostjo vodika – ti imajo tudi ustrezno oznako.