Elektrokemijska pasivizacija
Elektrokemična pasivacija tvori tanko, stabilizirano oksidno plast na kovinskih površinah z anodno polarizacijo. Ta plast preprečuje nadaljnjo korozijo in ščiti material.
Fizikalno-kemijski mehanizem delovanja
Pasivacija poteka z uporabo pozitivnega električnega toka (anodna polarizacija) na kovini v ustreznem elektrolitu. To povzroči hitro oksidacijo površine, ki tvori tanko, trdno oprijeto plast. Ta plast preprečuje nadaljnji korozijski proces z izolacijo kovine od okolja.
Metalurški pomen in tveganja pri varjenju
Pasivacija je še posebej pomembna pri obdelavi jekel in drugih kovin za povečanje njihove odpornosti proti koroziji. Pri napačni uporabi ali odsotnosti pasivacije lahko material postane dovzeten za korozijo, kar lahko privede do razpok in obrabe. Pomembno je tudi, da se pasivacija ne prekine, saj to povzroči ponovno spodbujanje korozije.
Delavniška praksa in navodila za ukrepanje
Za uspešno izvedbo elektrokemične pasivacije je treba upoštevati naslednje korake:
1. Priprava kovine: Kovinska površina mora biti čista in brez nečistoč.
2. Izbira elektrolita: Izberemo ustrezen elektrolit, kot je raztopina sulfata ali nitrata, odvisno od materiala, ki ga pasiviramo.
3. Uporaba napetosti: Kovinski del priključimo na pozitivni pol vira toka in potopimo v elektrolit. Napetost mora biti dovolj visoka, da pride do hitre oksidacije.
4. Trajanje pasivacije: Čas je odvisen od želene ravni zaščite, običajno pa traja od nekaj minut do nekaj ur.
5. Naknadna obdelava: Po pasivaciji kovino posušimo in po potrebi shranimo v zaščitenem okolju.