Galvanska korozija
Galvanska korozija nastane, ko sta dve kovini električno povezani v elektrolitu. Manj plemenita kovina korodira pospešeno in nastajanje poroznosti vodi do dovzetnosti za poškodbe.
Fizikalno-kemični mehanizem delovanja
Galvanska korozija se pojavi, ko sta dve različni kovini v stiku z elektrolitom. Manj plemenita kovina deluje kot anoda in korodira pospešeno, medtem ko plemenitejša kovina deluje kot katoda. Elektroni tečejo od manj plemenite k plemenitejši kovini, kar pospeši oksidacijo manj plemenite kovine.
Metalurški pomen in tveganja pri varjenju
Galvanska korozija lahko povzroči nastajanje poroznosti in razpoke. Manj plemenita kovina izgubi trdnost in žilavost, kar skrajša življenjsko dobo zvara. To se lahko pojavi zlasti v elektrolitih, kot sta slana voda ali vlaga.
Delavniška praksa in navodila za ukrepanje
Da bi se izognili galvanski koroziji, je treba kovinske dele pred varjenjem obdelati z ustreznimi zaščitnimi sredstvi. Uporabi plemenite kovine, kot sta srebro ali zlato, kot material katode, da zmanjšaš hitrost korozije manj plemenite kovine. Pazi tudi na čisto površino in se izogibaj stiku med različnimi kovinami v elektrolitu.