Drsni pas
Drsni pas je drobna črta na kovinski površini, ki nastane zaradi ciklične plastične deformacije. Dislokacije prodrejo na površino in pustijo stopnico, ki koncentrira napetost. Točno tam se začne večina utrujenostnih razpok.
Fizikalno-kemični mehanizem delovanja
Pri izmenični obremenitvi se dislokacije v kovinskem zrnu premikajo naprej in nazaj po določenih drsnih ravninah. Ko te dislokacije pridejo na površino, nastanejo mikroskopsko majhne stopnice – imenujemo jih ekstruzije in intruzije. Z vsako spremembo obremenitve te stopnice rastejo. Delujejo kot zareza in močno povečajo lokalno napetost.
Metalurška pomembnost in tveganja pri varjenju
Zvari pogosto vsebujejo lastne napetosti in ostre prehode na robu zvara. Tam se pod obratovalno obremenitvijo prednostno tvorijo drsni pasovi. Iz drsnega pasu hitro nastane mikrorazpoka – in iz nje utrujenostna razpoka. Posebej kritično je to pri trdih, martenzitnih strukturah: te ne morejo razgraditi drsnih pasov s plastično deformacijo. Tudi prevelika hrapavost površine zvara pospešuje nastanek drsnih pasov.
Delavniška praksa in navodila za ukrepanje
Zmanjšaj vse zareze na zvaru. Zbrusi prehode zvara gladko (hrapavost Rz < 20 µm). Kroglično ali igelno peskanje ustvari tlačne lastne napetosti v površinski plasti – to znatno upočasni nastanek drsnih pasov. Preveri čas ohlajanja t8/5: pri nelegiranih jeklih naj bo t8/5 med 10 in 25 sekundami, da se izogneš martenzitu. Pri že prisotnih drsnih pasovih pomaga le popolno izbrusitev in ponovna ocena zvara.