Interkristalno utrjevanje z izločanjem
Interkristalno utrjevanje z izločanjem poveča mehansko trdnost z vgradnjo nanodelcev na meje zrn, kar blokira gibanje dislokacij.
Fizikalno-kemični mehanizem delovanja
Interkristalno utrjevanje z izločanjem se nanaša na vgradnjo nanodelcev, kot sta silicij ali nitrid, na meje zrn kovine. Ti delci ustvarjajo ovire za gibanje dislokacij atomov, kar poveča gibanje in s tem trdoto.
Metalurški pomen in tveganja pri varjenju
To utrjevanje je mogoče doseči s prehitrim hlajenjem ali s posebnimi dodatki, kot je silicij. Izboljša trdnost, lahko pa povzroči vroče razpoke, če hlajenje ni nadzorovano. Previsoka trdota lahko naredi material deformabilen in povzroči zlome.
Delavniška praksa in navodila za ukrepanje
Za dosego interkristalnega utrjevanja z izločanjem je treba nadzorovati proces taline. Pri jeklih z vsebnostjo silicija je priporočljiv čas hlajenja od 10 do 20 sekund po varjenju. Izogibaj se previsokim hitrostim hlajenja, saj lahko povzročijo vroče razpoke.