Intersticijski tuji atomi
Intersticijski tuji atomi so manjši atomi, kot so ogljik, dušik ali vodik, ki se vgradijo na intersticijska mesta in povzročijo elastične popačitve mreže. Te popačitve vplivajo na mehanske lastnosti kovine.
Fizikalno-kemijski mehanizem delovanja
Intersticijski tuji atomi so manjši atomi, ki se vgradijo v vrzeli kovinske mreže. Zasedejo mesta večjih atomskih jeder in povzročijo elastične popačitve mreže. Te popačitve spremenijo kristalno strukturo in vplivajo na gibljivost atomov v mreži.
Metalurški pomen in tveganja pri varjenju
Vgradnja intersticijskih tujih atomov lahko privede do zaostritve mehanskih lastnosti, kot sta povečana trdota in žilavost. Lahko pa pride tudi do negativnih učinkov: ogljik lahko povzroči vroče razpoke, če se koncentrira na območju martenzita. Dušik lahko poslabša trajnost varjenega spoja, vodik pa lahko povzroči nastanek razpok zaradi razgradnje (ZK).
Delavniška praksa in navodila za ukrepanje
Za zmanjšanje tveganja zaradi intersticijskih tujih atomov je pomembno uporabljati čisto varilno okolje in pravilne parametre varjenja. Po potrebi uporabite sredstva za dezoksidacijo in bodite pozorni na pravilno tehniko ohlajanja. Pri bolj trdih jeklih se lahko priporočajo posebne metode varjenja, kot sta plinsko varjenje ali plazma varjenje, da se zagotovi nadzorovana vgradnja tujih atomov.