Ogljikov ekvivalent
Ogljični ekvivalent je izračunana vrednost, ki povzema vpliv različnih legirnih elementov na kaljenje in nagnjenost hladnim razpokam pri varjenju konstrukcijskih jekel. Pomaga pri izbiri pravega postopka varjenja.
Fizikalno-kemijski mehanizem delovanja
Ogljični ekvivalent (CE) je vsota, ki izračuna skupni vpliv ogljika in drugih elementov, kot so silicij, krom, molibden in nikelj, na kaljenje jekla. Ta izračun upošteva, da se nekateri elementi obnašajo podobno kot ogljik in vplivajo na mikrostrukturo jekla.
Metalurški pomen in tveganja pri varjenju
Visok ogljični ekvivalent vodi do močnejšega kaljenja, kar poveča nagnjenost k hladnim razpokam. To lahko povzroči razpoke in deformacije v zvaru. Pri nizkem CE je mikrostruktura mehkejša in manj nagnjena k hladnim razpokam, morda pa ni tako trdna, kot bi želeli.
Delavniška praksa in navodila za ukrepanje
Za izračun ogljičnega ekvivalenta seštejemo količine ogljika in ustreznih elementov v % v leguri. Na primer: CE = % ogljika + 0,5 x (% silicija + % kroma) + 1,25 x % molibdena + 3 x % niklja.
CE je treba upoštevati pri izbiri postopka varjenja. Pri visokem CE (npr. > 0,8%) je treba dati prednost postopkom, kot je TIG varjenje, saj omogočajo natančnejši nadzor nad trdoto. Pri nizkem CE se lahko uporabijo tudi manj stroge metode.