Kritična hitrost ohlajanja za nastanek martenzita
Kritična hitrost ohlajanja je najnižja hitrost, pri kateri ne nastane martenzit. Če ta hitrost preseže (t8/5 < 5 s), nastane stekleno trd, nagnjen k razpokam martenzit.
Fizikalno-kemijski mehanizem delovanja
Kritična hitrost ohlajanja je najnižja hitrost, pri kateri ne nastane martenzit. To se zgodi, ker je ohlajanje prehitro, da bi zrno dovolj zraslo in bi se difuzijski proces v celoti zaključil.
Metalurški pomen in nevarnosti pri varjenju
Če čas t8/5 preseže to hitrost (t8/5 < 5 s), nastane stekleno trd, nagnjen k razpokam martenzit. To vodi v povečano krhkost in povečano nevarnost vročih razpok v varu.
Delavniška praksa in navodila za ukrepanje
Da bi se izognili čisti martenzitni strukturi, mora biti hitrost ohlajanja pod 5 sekundami. To pomeni, da zrno dovolj zraste in se difuzijski proces v celoti zaključi. Pri predolgih časih t8/5 (t8/5 > 25 s) se zrno grobi in žilavost jekla upade.