Latasti martenzit
Latasti martenzit se tvori v nizkoogljičnih jeklih pri kaljenju kot vzporedne proge in je trši od visokoogljičnega martenzita.
Fizikalno-kemijski mehanizem delovanja
Pri ohlajanju nizkoogljičnih jekel nastane latasti martenzit, oblika martenzita, ki jo sestavljajo vzporedne proge. Te strukture nastanejo s hitrim ohlajanjem in jih običajno najdemo v jeklih z vsebnostjo ogljika pod 0,2 %.
Metalurški pomen & tveganja pri varjenju
Latasti martenzit je trši od visokoogljičnega martenzita in ponuja boljšo žilavost. Vendar lahko povzroči tudi povečano odpornost proti napetosti, kar lahko pri ponavljajočih se obremenitvah privede do razpok. Poleg tega lahko hitro ohlajanje povzroči deformacije ali kopičenje napetosti, zlasti če je jeklo pod pritiskom.
Delavniška praksa & navodila za ukrepanje
Da bi se izognili latastemu martenzitu in hkrati zagotovili dobro žilavost, je treba ohlajanje nadzorovati. Pri varjenju nizkoogljičnih jekel je pomembno spremljati čas hlajenja po kaljenju. Čas hlajenja najmanj 10 sekund lahko pomaga doseči uravnoteženo zrnato strukturo in dobro žilavost. Izogibajte se hitremu hlajenju pod pritiskom, saj lahko to povzroči kopičenje napetosti.