Površinska trdota
Površinska trdota je najvišja stopnja trdote na robu obdelovanca, razvije se s toplotnimi ali toplotno-kemičnimi obdelavami in vpliva na obnašanje pri mehanski obremenitvi.
Fizikalno-kemični mehanizem delovanja
Površinska trdota nastane zaradi razporeditve atomov v zgornjem mikrozrnu. Pri povišani temperaturi in posebnih kemičnih okoljih se lahko ti atomi organizirajo v tršo kristalno mrežo, kar poveča trdoto.
Metalurški pomen in tveganja pri varjenju
Visoka površinska trdota lahko obdelovanec bolje zaščiti pred mehansko obremenitvijo. Lahko pa povzroči tudi razpoke, če je razlika v trdoti jedra prevelika. Poleg tega vpliva na obdelovalnost in varjenje materiala.
Delavniška praksa in navodila za ukrepanje
Za doseganje optimalne površinske trdote natančno nadzoruj temperaturo in čas obdelave. Pri jeklih z visoko vsebnostjo ogljika (npr. HSS) je treba čas hlajenja po varjenju čim bolj skrajšati, da preprečiš razpoke. Za meritve uporabi Rockwellov preizkuševalnik trdote ali Brinellovo preizkušanje trdote.