Preizkusni postopki pasivacije
Preizkusni postopki pasivacije preverjajo učinkovitost pasivacijskih plasti s kemičnimi indikatorji ali elektrokemičnimi meritvami. Potrjujejo korozijsko odporno površino.
Fizikalno-kemični mehanizem delovanja
Preskusi pasivizacije merijo odpornost površine proti koroziji tako, da spremljajo izmenjavo elektronov med kovino in okolico. Kemični indikatorji s spremembo barve ali pH-vrednosti pokažejo, ali je pasivizacija uspešna. Elektrokemične meritve merijo elektrokemični potencial materiala, da kvantificirajo njegovo odpornost proti koroziji.
Metalurška pomembnost in tveganja pri varjenju
Neuspešna pasivizacija lahko povzroči povečano korozijo in s tem razpoke ali obrabo sestavnih delov. Preizkus zagotavlja, da je površina po varjenju pravilno pasivizirana, da se podaljša njena življenjska doba.
Delavniška praksa in navodila za ravnanje
Uporabi kemične indikatorje, kot so plošče s pH-papirjem, ali elektrokemične merilne naprave za preizkus. Po varjenju pusti sestavne dele vsaj 24 ur, da se pasivizirajo, preden jih preizkusiš. Če pasivizacija ni uspela, moraš material ponovno pasivizirati in znova preizkusiti.