Degradacija pasivne plasti
Degradacija pasivne plasti je izguba zaščitne oksidne plasti na pasivizirajočih se kovinah zaradi kemičnih vplivov ali mehanske obremenitve, kar reaktivira osnovni material in poveča odnašanje.
Fizikalno-kemijski mehanizem delovanja
Degradacija pasivne plasti se pojavi na pasivirajočih kovinah, kot je jeklo. Ta plast je sestavljena iz gostega oksidnega filma, ki ščiti material pred korozijo. Ko se ta plast poškoduje zaradi kemičnih vplivov (npr. klorovodikova kislina) ali mehanskih obremenitev (npr. trenje), se osnovni material reaktivira in začne korodirati.
Metalurška pomembnost & tveganja pri varjenju
Degradacija pasivne plasti poveča dovzetnost materiala za korozijo. To lahko povzroči razpoke, deformacije in skrajšano življenjsko dobo. V varilni kopeli lahko material hitro korodira, če oksidna plast ni zaščitena, kar vodi do nepopolnih varjenih spojev ali celo do preboja kovinske stene.
Delavniška praksa & navodila za ukrepanje
Da bi preprečili degradacijo pasivne plasti, je treba sprejeti naslednje ukrepe:
• Uporabljajte čiste varilne materiale in orodje.
• Vzdržujte kopel suho in jo zaščitite pred kemičnimi vplivi.
• Pred varjenjem na kovino nanesite pasivacijsko obdelavo (npr. kromiranje).
• Varjeni spoj ohlajajte počasi, da se pasivna plast obnovi.