Analitika preostalih plinov
Preizkusna metoda za kvantitativno določanje vsebnosti raztopljenih plinov, kot so vodik, dušik in kisik, v kovini s pomočjo vroče ekstrakcije z nosilnim plinom. Služi za kontrolo kakovosti materialov, primernih za varjenje.
Analiza preostalih plinov pomeni: stopiš ali segreješ vzorec iz obdelovanca in pogledaš, kateri plini so v njem. V glavnem gre za vodik, dušik in kisik.
Vodik je klasika – če ga je preveč, dobiš po varjenju razpoke v materialu. Tudi dušik in kisik uničujeta mikrostrukturo, če ju je preveč.
Vzorec vstaviš v takšno merilno napravo, ki ga segreje in ujame pline, ki se sproščajo. Vrednosti nato primerjaš s tem, kar je dovoljeno za tvoj material. Če si nad mejo, moraš pred varjenjem delati bolj čisto ali material drugače pripraviti.