Vsebnost preostalega ogljika v martenzitu
Vsebnost preostalega ogljika v martenzitu določa njegovo trdoto in popačenje. Preveč ogljika vodi v stekleno trdo, nagnjeno k razpokam strukturo.
Fizikalno-kemijski mehanizem delovanja
V martenzitu je ogljik prisilno raztopljen v tetragonalni mreži in povzroča popačenje kristalne mreže. Več kot je ogljika, bolj je mreža popačena in trši je material.
Metalurški pomen in tveganja pri varjenju
Previsoka vsebnost preostalega ogljika (nad 0,8 %) vodi v močan martenzit z visoko trdnostjo in majhno razteznostjo. To lahko povzroči vroče razpoke in drobljenje varnega šiva. Prenizka vsebnost ogljika (pod 0,4 %) grobi strukturo in zniža trdoto.
Delavniška praksa in navodila za ukrepanje
Za dober martenzit naj bo vsebnost preostalega ogljika med 0,6 % in 0,8 %. To dosežemo s pravilnim ohlajanjem in izbiro ustreznega jekla. Pri varjenju visokozmogljivih kovin, kot sta HSS ali martenzitna jekla, je hitro ohlajanje (t8/5 < 10 s) nujno za homogen martenzit.