Preiskava s senčenjem pri prodorni radiaciji
Preiskava s senčenjem pri prodorni radiaciji uporablja točkaste vire sevanja za kontrastno upodabljanje drobnih razpok ali por v kovinskih delih. Uporablja se učinek geometrijske povečave.
Fizikalno-kemični mehanizem delovanja
Pri radiografski preiskavi s poševnim snopom (senčna projekcija) uporabljamo točkaste vire sevanja, kot so rentgenski ali gama žarki. Ti žarki prodrejo skozi kovino in se posnamejo na film ali digitalni detektorsko ploščo. Povečava geometrijskih oblik (kot so razpoke ali pore) se doseže s posebno geometrijo snemanja, pri kateri sta vir in sprejemnik relativno daleč narazen.
Metalurška pomembnost in tveganja pri varjenju
Ta preiskava je še posebej uporabna za drobne razpoke ali pore v območju zvarnega šiva, saj omogoča visoko ločljivost in natančno določitev položaja. Premajhna razdalja med virom in sprejemnikom lahko povzroči nezadostno povečavo, medtem ko prevelika razdalja poslabša kakovost slike. Napačne nastavitve lahko povzročijo, da manjše napake niso vidne ali se napačno interpretirajo.
Delavniška praksa in navodila za ravnanje
Za uspešno radiografsko preiskavo s poševnim snopom je pomembno upoštevati pravilno geometrijo snemanja. To pomeni, da je treba natančno upoštevati razdaljo med virom in sprejemnikom ter razdaljo med virom in preizkušancem. Tipična nastavitev bi lahko bila: razdalja vir–sprejemnik 100 cm in razdalja preizkušanec–vir 50 cm. Vir sevanja mora biti poravnan vzporedno s preizkušancem, da se zagotovi jasna povečava.