Preizkus udarne žilavosti
Preizkus udarne žilavosti preverja žilavost in nagnjenost materiala k krhkemu lomu z udarno obremenitvijo zarezanega vzorca. Absorbirana udarna energija pove, kako močno se material upira razpokam.
Fizikalno-kemijski mehanizem delovanja
Material v obliki zareznega preizkušanca je izpostavljen udarni obremenitvi. Energija udarcev se pretvori v mehansko delo, ki ga material absorbira in predela. Več dela kot material absorbira, močnejši je proti razpokam.
Metalurški pomen in tveganja pri varjenju
Premalo trdo ali krhko jeklo lahko pri udarnih obremenitvah hitro poči. Preizkus udarne žilavosti pomaga določiti nagnjenost k krhkemu lomu in zagotoviti, da ima material zadostno žilavost. Če je upor proti razpokam prenizek, lahko v delavnici pride do nenadnih zlomov.
Delavniška praksa in navodila za ukrepanje
Za preizkus udarne žilavosti se uporabi zarezni preizkušanec z določeno maso in določenim premerom. Preizkušanec se z udarcem kladiva ali mehanske naprave obremeni, dokler se ne zlomi. Zabeleži se število udarcev ali skupno udarno delo. Upor proti razpokam najmanj 10 kNm je običajen za mnoge vrste jekla. Pri nižji vrednosti je treba material morda dodatno obdelati ali izbrati drugo, močnejšo različico.