Skleroskopska trdota
Skleroskopska trdota meri elastično trdoto materiala z merjenjem višine odboja padajočega kladiva z diamantno konico. Večja višina odboja pomeni manjšo trdoto.
Fizikalno-kemijski mehanizem delovanja
Udarni trk z diamantno konico se spusti z določene višine na vzorec. Energija padca se deloma pretvori v gibanje, deloma v deformacijo vzorca. Višina odboja je odvisna od elastičnih lastnosti vzorca: močnejši kot je material, višje se kladivo odbije.
Metalurški pomen in tveganja pri varjenju
Skleroskopska trdota daje indikator za elastično trdoto materiala. Pri previsoki trdoti je material lahko nagnjen k razpokam in zlomom, medtem ko premajhna trdota lahko vodi v plastično deformacijo. V varilski stroki je pomembno, da trdota v hladnem stanju ni previsoka, da preprečimo razpoke.
Delavniška praksa in navodila za ukrepanje
Za natančno skleroskopsko stopnjo trdote se udarni trk spusti z višine 10 cm. Izmeri se višina odboja in primerja s primerjalno lestvico trdote. Tipičen material, kot je jeklo, mora imeti stopnjo trdote od 45 do 60 HRC. Pri nenavadno visokih ali nizkih vrednostih je treba preveriti parametre varjenja, da preprečimo razpoke ali plastične deformacije.