Neporušitveno preizkušanje
Neporušitveno preizkušanje (ZfP) uporablja fizikalne učinke, kot so ultrazvok, rentgensko sevanje ali magnetna polja, da najde napake v sestavnem delu, ne da bi ga poškodoval. Takoj pokaže razpoke, pore in napake zvarjenja v zvaru. Tako sestavni del ostane uporaben in preizkus je ponovljiv.
Fizikalno-kemični mehanizem delovanja
Preizkus uporablja različna fizikalna načela. Ultrazvok pošilja zvočne valove v material. Na napakah se valovi odbijejo in postanejo vidni kot odmev. Rentgenski ali gama žarki prodrejo skozi sestavni del. Film ali detektor pokaže razlike v gostoti kot senco. Preizkus z magnetnim prahom uporablja magnetno polje. Razpoke na površini motijo polje in privlačijo drobne železne delce. Preizkus s penetranti uporablja kapilarni učinek: barva prodre v odprte razpoke in postane po čiščenju vidna.
Metalurška pomembnost in tveganja pri varjenju
Vari lahko vsebujejo notranje napake, kot so pore, vključki žlindre, vezne napake ali razpoke. Površinske napake, kot so razpoke ali zareze, delujejo kot zareza in povzročijo koncentracijo napetosti. Notranje napake zmanjšajo nosilni prerez. Če napaka ni prepoznana, lahko sestavni del med obratovanjem nenadno odpove. Posebej nevarne so razpoke, ki jih povzroči vodik, in vroče razpoke, ki se pogosto pojavijo šele po urah.
Delavniška praksa in navodila za ukrepanje
Izberi metodo preizkusa glede na material in lego napake. Za feromagnetna jekla je za površinske razpoke primeren preizkus z magnetnim prahom. Za nemagnetne materiale (aluminij, nerjavno jeklo) uporabi preizkus s penetranti. Za notranje napake v debelejših pločevinah od pribl. 6 mm uporabi ultrazvok ali rentgen. Preizkusi šele po popolnem ohlajanju, da postanejo napetostne razpoke vidne. Preizkusno površino ohrani čisto in brez oksidnega sloja, žlindre in olja. Upoštevaj predpisane mejne vrednosti dopustnosti iz standarda (npr. ISO 5817). Vsak ugotovljeni rezultat dokumentiraj z lego in velikostjo.